1.etapa : Santiago de Compostela - Negreira, 23 km

22.5.2012 Santiago de Compostela, od albergua Seminario Menor do alberga v Negreiri, 23 km, vreme oblačno, hoje 5 ur, od 06.30 do 11.30 ure.

http://caminodesantiago.consumer.es/etapa-de-santiago-de-compostela-a-negreira

Spal sem v velikem albergu Seminario Menor v Santiagu de Compostela. Bil sem v spalnici A v drugem nadstropju, v kateri je kakih 30 ležišč. Pri dodelitvi postelje sem imel izredno smolo. Receptor me je razporedil med dva grozna smrčača. Na desni je spala neka starejša, bolj močna ženska, ki je pričela smrčati že ob desetih zvečer. Ob pol dvanajstih se je iz mesta vrnil še levi sosed in čez par minut pričel smrčati še bolj močno od desne sosede. Do jutra sem spal le nekajkrat po par minut. Zato sem vstal že ob 6. uri, znosil stvari v dnevni prostor in se tam pripravil za na pot. Ob 6.30 sem zapustil albergue in se odpravil proti katedrali. Od katedrale sem se s trga Obradoiro spustil navzdol po ulici Rua das Hortas, potem mimo hotela San Lorenzo in mimo manjšega parka navzdol proti staremu mostu. Tam sem prišel iz mesta.

park na robu Santiaga

Še v mraku sem se dvignil skozi gozd v prvo manjše predmestno naselje – Carbaleirra de San Lourenzo in od tam posnel nekaj slik Santiaga. Naslednjih nekaj kilometrov sem se po ozkih asfaltnih potkah prebijal proti Amesu.

fara Ames

Dohitel sem tri Nemce, ki so očitno krenili na pot še bolj zgodaj. V celem dnevu sem srečal tudi pet ali šest romarjev, ki so hodili v nasprotni smeri, torej so se že vračali iz Fisterre. Spustil sem se po klancu v kraj Carballal in se takoj zopet dvignil na naslednji hrib. Pa spet manjši vzpon na sedlo Alto do Vento in strm spust v večji kraj – Ventoso. V Ventosi sem končno prilezel iz gozda in ob glavni cesti opazil odprt bar. Odložil sem nahrbtnik na terasi in šel noter. Spil sem kavico in v časopisu poiskal rezultat včerajšnjega dvoboja med Nadalom in Djokovićem. Zmagal je Španec.

rimski most v Aquapesadi

Ko sem prišel do mesta Aguapesada, sem se najprej ustavil pri majhnem mostu, ki stoji tam še iz časov Rimljanov. Je zelo lepo ohranjen, ni pa več v rabi, čezenj ne vodi nobena pot. Takoj za Augapesado sledi dolg in strm vzpon na hrib, skozi gozd evkaliptusov. Ponekod je pot tlakovana, da je ne bi razdrli hudourniki, ki vsake toliko prečkajo pot. Kmalu mi curlja iz nosa in tudi z vrha nosa mi teče, od tam polzijo kaplje potu.

Po dobrih dveh kilometrih napornega vzpona Camino doseže asfaltno cesto in do vrha klanca je potrebno dober kilometer opraviti še po njej. Na vrhu klanca Alto do Mar de Ovellas zapustim župnijo Ames in vstopim v župnijo Tramonte. Sledi zelo dolg in zelo blag spust po asfaltni cesti, skozi vasi Carballo, Burgueiros, Reina in Ponte de Maceira.

Ponte de Maceira

V kraju Ponte de Maceira je odlično ohranjen rimski most čez reko Rio Tambre. Ob reki je nekaj ribičev namakalo trnke. Poslikal sem most, potem pa naprej proti Barci.

kraja Barca, malo pred Negreiro

Od Barce je le še slabe pol ure hoda navkreber do vasice A Chancele in bil sem že pri prvih hišah Negreire. Neverjetno, kako hitro je minila današnja pot.

glavna ulica v Negreiri

Ob cesti sem na reklamnih tablah opazil, da ima privatni albergue San Jose tudi kuhinjo in wifi. Ker mi iz nosa še vedno močno curlja, bi rad nabavil limone in med ter popoldan preživel pri pitju vročega čaja z medom. Že ob 11.30 uri sem potrkal na vrata alberga. Pa sem nazadnje le opazil majhen listič, da je zaradi čiščenja recepcija alberga zaprta do 12. ure. Nič, grem v bar čez cesto počakat, da odprejo. Potem pa na popoldansko čajanko. Med čakanjem sem  si premislil. Ker sem medtem prišel do mestnega alberga, bom ostal kar v njem. Bom imel naslednje jutro bliže za pričetek poti. Za wifi pa bom že našel kak bar.